Varuh človekovih pravic
Dunajska cesta 56
1109 Ljubljana
Datum: 1. oktober 2020
Zadeva: Odgovor institucije Varuha človekovih pravic na vaše javno vprašanje, objavljeno 25. septembra 2020, v časniku Delo, v rubriki Pisma bralcev in odmevi
Spoštovani,
odgovarjamo vam na vaše »Javno vprašanje varuhu človekovih pravic o trpljenju tisočev občanov«, ki je bilo 25. septembra 2020 objavljeno v časniku Delo, v rubriki Pisma bralcev in odmevi.
V njem ste med drugim navedli, da se je na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) obrnil občan s prošnjo, da bi njemu in več deset tisoč sodržavljanom pomagali pri povrnitvi od države prisilno odvzetega premoženja na podlagi spornega zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je bil sprejet leta 1999. Odgovor, ki mu je bil poslan, je posredoval še vam, ker je Varuh v njem omenjal tudi vaše ime. V zvezi z obravnavano problematiko ste Varuhu zastavili vprašanje, zakaj se Varuh ni odločil za vložitev zahteve za presojo ZFPPod oziroma, »zakaj za podpis vloge za US« (glej opombo 1) ne zadošča »da je državni zbor kot najvišji zakonodajalec v državi trikrat ugotovil, da je nekaj narobe s tem zakonom, da je US tolikokrat popravljal ta zakon, da je ESČP ugotovil, da bi ta zakon moral biti sprejet le zaradi izjemnih okoliščin … In, končno, zakaj vam nič ne pomeni prošnja tisočev slovenskih državljanov, ki so kaznovani od države (berite: od vplivne male skupine znanih oseb) na način, ki ga ne poznamo v svetu.«.
Naj pojasnimo, da je Varuh vaše ime v odgovoru, ki ga omenjate, navedel izključno (in le) zato, ker se je na vaše ime in stališče pri argumentaciji v prid vložitvi zahteve za presojo ustavnosti ZFPPod skliceval v svoji pobudi Varuhu pobudnik sam. Varuh je tudi to zadevo proučil z vidika možnosti za ponovno obravnavo predloga za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod, ki ga je tozadevno Varuhu posredovala Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij (v nadaljevanju: CINIP) v letu 2019, in sicer na podlagi dodatne utemeljitve navedenega predloga ter ob upoštevanju 23. a člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Po tej določbi mora biti tudi v primeru, ko Varuh začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, izkazana domnevna kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin z navedbo razlogov, ki utemeljujejo zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Za vložitev zahteve za presojo predpisa zato ni dovolj zgolj »podpis« Varuha.
Po proučitvi dodatne utemeljitve, ob upoštevanju do sedaj uveljavljene in sprejete ustavnosodne prakse in stališč, ki jih je v zvezi s problematiko izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra in prenosa obveznosti teh družb ex lege na njihove družbenike oziroma uveljavitvijo zakonskega spregleda pravne osebnosti zavzelo tako Ustavno sodišče Republike Slovenije kot Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) vključno z velikim senatom v zadevi Lekić proti Sloveniji, (tudi tokrat) ni bilo mogoče ugotoviti novih ali drugačnih okoliščin, ki do sedaj v postopku pri Varuhu še niso bile izpostavljene in, ki bi morda lahko utemeljevale vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod.
Nosilni razlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod (tako v pobudi CINIP (in, ki ga je ponovil tudi pobudnik) je temeljil na trditvi, da »izjemne okoliščine«, ki bi morale biti podane po stališču, kot naj bi ga zavzelo ESČP v zadevi Lekić proti Sloveniji, ob sprejetju ZFPPod in uveljavitvi zakonskega spregleda pravne osebnosti niso bile podane in da vprašanja njihovega obstoja ustavno sodišče še ni obravnavalo. Vendar pa po naši presoji (že tedaj in tudi sedaj) zgolj zatrjevanje neobstoja izjemnih okoliščin ob neizkazani oziroma dovolj argumentirani kršitvi katere izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki še ni bila predmet ustavnosodne presoje, ni zadostna oziroma ustrezna podlaga za varuhovo vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod. Zato ni (bilo že v preteklosti) mogoče upoštevati niti dodatnega argumenta za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod, to je, da ZFPPod ni bil sprejet po rednem postopku oziroma, da niso bile izpolnjene predpostavke za njegovo sprejetje po skrajšanem postopku, zaradi česar zakon ni v skladu z 89. členom Ustave. Varuh se je do teh dveh »kršitev« sicer že opredelil v okviru obravnave pobude CINIP, ki je tozadevni odgovor Varuha objavila na tej povezavi http://www.cinip.si/wp-content/uploads/2020/01/Zavrnitev-Varuh-dec-2019.pdf.
Varuh tako ni ugotovil okoliščin, ki bi izkazovale, da Ustavno sodišče v dosedanji ustavnosodni presoji vprašanj, povezanih z izbrisom gospodarskih družb iz sodnega registra, še ni presojalo kršitve katere od človekovih pravic, s katerimi se je v povezavi z (ne)obstojem izjemnih okoliščin (dodatno) utemeljeval predlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod.
Problematiko izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra in prenosa njihovih obveznosti ex lege na njihove družbenike oziroma uveljavitev zakonskega spregleda pravne osebnosti je Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin že večkrat presojalo, vendar ni ugotovilo neustavnosti zakonske ureditve (z znanimi izjemami, npr. glede tako imenovanih pasivnih družbenikov), kršitve konvencijsko zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (kot že navedeno) pa ni ugotovilo niti ESČP v zadevi Lekić proti Sloveniji. ESČP je v tej zadevi presodilo, da ukrep izbrisa podjetja na podlagi določb ZFFPod iz sodnega registra s hkratno vzpostavitvijo neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov ni bil v nasprotju s 1. členom Prvega protokola k EKČP. Po stališču ESČP je ukrep izbrisa iz sodnega registra pritožniku zagotavljal tudi zadostna postopkovna jamstva. V omenjeni zadevi se je sodišče ukvarjalo tudi z vprašanjem dopustnosti uzakonitve spregleda pravne osebnosti kot jo je uveljavil ZFPPod, vendar morebitnih kršitev v tej zvezi ni ugotovilo, kar po naši presoji (še) dodatno postavlja pod vprašaj verjetnost uspeha v postopku za oceno ustavnosti (ne veljavnega) ZFPPod.
Odločitev, da Varuh ne bo začel postopka za oceno ustavnosti ZFPPod, je skladno z 31. členom Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) dokončna. Varuh je od drugih državnih organov in drugih morebitnih zunanjih dejavnikov neodvisen organ, ki samostojno sprejema svoje odločitve ter stališča. Zato zavračamo namigovanja o kakršnemkoli političnem ozadju naših odločitev, pa tudi očitek o človeški neobčutljivosti za težave ljudi, saj Varuh še naprej podpira iskanje rešitev, ki bi lahko privedle do izboljšanja položaja družbenikov izbrisanih gospodarskih družb, vendar mora biti vsaka takšna rešitev ustavnoskladna (na kar opozarjamo tudi v poročilu za leto 2019). Varuh pa tudi ni edini kvalificirani vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti posameznega predpisa ali splošnega akta. Skladno s prvim odstavkom 23.a člena ZUstS lahko z zahtevo začnejo postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, poleg Varuha (in brez dodatnega pogoja) namreč med drugim tudi državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada. Zato je vaše pojasnilo bralcem, »da je mogoče začeti postopek ocene ustavnosti le prek Varuha človekovih pravic«, nepopolno in tudi zavajajoče.
Lep pozdrav,
Peter Svetina,
varuh človekovih pravic
Opomba 1: Zahteve za presojo ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), op. p.