Avtor: Nataša Terzić, univ. dipl. pravnica, svetovalka za pravna vprašanja v Službi za pravne in analitične zadeve Državnega sveta
Avtor: dr. Šime Ivanjko, dr. pravnih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Mariboru
Datum objave: 1.07.2021
Rubrika: GOSPODARSKO PRAVO
Področje: Gospodarske družbe, splošni predpisi
Citat: Terzić Nataša, Ivanjko Šime, Predlog zakona za odpravo krivic družbenikom izbrisanih družb, Pravna praksa, št. 26-27, 2021, str. 6-7.
V tridesetih letih od osamosvojitve Republike Slovenije sta za razvoj podjetništva pomembna predvsem dva zakona: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) kot sistemski zakon, eden prvih tovrstnih zakonov, sprejetih v Republiki Sloveniji, ki je stopil v veljavo leta 1993,1 in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).2 ZGD je določil obveznost, da se vsi gospodarski subjekti, ki so bili ustanovljeni na podlagi pred njim veljavnih predpisov, uskladijo z novo ureditvijo. Usklajevanje je potekalo relativno brez večjih težav. V prehodnih določbah je imel ZGD vrsto členov, ki so urejali postopke usklajevanja in sankcije za tiste družbe, ki se ne bi uskladile z novo zakonodajo. Med temi sta posebej pomembna peti in šesti odstavek 580. člena ZGD, ki določata posledice v primeru opustitve dolžne uskladitve.3 Za primere, ko se družbe ne bi uskladile, je zakon predvidel, da bodo sodišča po uradni dolžnosti izvedla postopke likvidacije in izbrisa iz sodnega registra. Obveznost uvedbe stečajnega postopka po uradni dolžnosti pa je določal ZPPSL v 3. členu.
Opustitev dolžnosti izvedbe postopka po uradni dolžnosti
Sodišča te dolžnosti iz doslej neznanih razlogov niso spoštovala.4 Ob sklicevanju na nevarnost obstoja neusklajenih družb, družb, ki so prenehale poslovati, in družb, ki so jih družbeniki “zapustili” oziroma so nanje pozabili, je zakonodajalec leta 1999 na pobudo Slovenskega sodniškega društva sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod),5 ki je ob izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije in brez stečaja predvidel ex lege prenos obveznosti tako izbrisanih družb na njihove družbenike oziroma delničarje.6 Taka sprememba je bila nepričakovana, saj sta ZGD in ZPPSL7 določala obveznost sodišč, da po uradni dolžnosti vodijo omenjene postopke. Kar je pri ZFPPod najbolj sporno, je ex lege prenos odgovornosti za plačilo obveznosti družbe na družbenike kapitalskih družb, kar je nepojmljivo v korporacijskem pravu. S tem je ZFPPod eliminiral institut spregleda pravne osebnosti, ki je bil sicer urejen v 6. členu ZGD (enako vsebino ima 8. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)8 iz leta 2006).
Ex lege prenos obveznosti na družbenike
V obdobju med 23. julijem 1999 in 16. novembrom 2011 je bilo brez likvidacije izbrisanih med 20.000 in 25.000 gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, odgovornost za plačilo njihovih obveznosti pa je ex lege prešla na njihove družbenike. ZFPPod je namreč v četrtem odstavku 27. člena v primerih izbrisa iz sodnega registra na podlagi ZFPPod postavil neizpodbojno domnevo, da so družbeniki podali notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti. Na podlagi te domneve je odgovornost za plačilo obveznosti izbrisanih družb prešla na družbenike, ki so odgovarjali neomejeno, ne glede na to, da po pravilih korporacijskega prava za te obveznosti odgovarja samo družba, razen pod pogoji, določenimi za spregled pravne osebnosti.9 V praksi so obveznosti pogosto prešle na ustanovitelje, ne glede na to, da v času izbrisa niso več bili družbeniki. Ob izbrisu družbe so namreč bili v Uradnem listu RS objavljeni podatki iz sodnega registra, ki niso bili vedno usklajeni z dejanskim stanjem. Vpis v sodnem registru je imel namreč le deklaracijsko naravo, aktivno legitimirani za vpis spremembe pa so bili poslovodje, ne pa družbeniki.
Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)10 je v šestem odstavku 442. člena uzakonil rešitev, da aktivni družbeniki upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe. Šele z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)11 je prenehala neomejena odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe.12
Položaj družbenikov
V povezavi z 208. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP),13 od 21. septembra 2002 dalje pa tudi v povezavi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)14 so lahko upniki postopke, v katerih so uveljavljali plačilo obveznosti izbrisanih družb, vodili zoper družbenike. Ob tem velja opozoriti, da do odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00,15 to je do 9. oktobra 2002, družbeniki niso imeli učinkovitega ugovora zoper zahtevke upnikov izbrisane družbe. Od objave te odločbe dalje so imeli možnost učinkovitega ugovora zgolj tisti, ki so lahko dokazali, da niso imeli možnosti vplivanja na poslovanje družbe. Za mnoge je ta možnost prišla prepozno, ker so sodne odločbe zoper družbo ali zoper njih že postale pravnomočne, zato tega ugovora niso več mogli uveljavljati. V postopkih, v katerih je bil obravnavan prehod obveznosti izbrisane kapitalske družbe na njene družbenike, sodišča niso posvečala zadostne pozornosti vprašanju, ali je ureditev pravilna z vidika standardov gospodarskega in korporacijskega prava, pobudam, da v teh postopkih zastavijo predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije, ali je problematika urejena tako, da je v skladu z evropskim pravom, pa tudi niso sledila. Glede na navedeno so upniki brez napora pridobili pravnomočne sodne odločbe in s tem pridobili pravico, da od družbenikov terjajo obveznosti izbrisanih družb.
O spornosti ex lege prenosa obveznosti na družbenike mimo pogojev za spregled pravne osebnosti je bilo veliko napisanega, s problematiko pa se je večkrat ukvarjalo tudi Ustavno sodišče. Zakonodajalec je trikrat poskušal odpraviti posledice spornega ex lege prenosa obveznosti. Na koncu je sprejel ZPUOOD, s katerim je odpravil prenos obveznosti izbrisanih družb na njihove družbenike. Vendar pa nova ureditev velja samo za primere, ko je bila družba izbrisana po uveljavitvi ZPUOOD, ne rešuje pa položaja družbenikov predhodno izbrisanih družb. Glede na predstavljeno ureditev, ki je že od začetka sporna, in glede na daljnosežnost posledic, ki jih mnogi čutijo še danes, so družbeniki kapitalskih družb, ki so bile izbrisane v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011, organizirani v združenje CINIP,16 Državnemu svetu predstavili problematiko in predlagali, da vloži predlog zakona, ki bo uredil odprta vprašanja in vzpostavil pravično ravnotežje med položaji vseh deležnikov, ki jih je ta problematika prizadela. Državni svet je prepoznal nujnost ureditve predstavljene problematike, zato je na 41. seji obravnaval predlog Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. julija 1999 do 16. novembra 2011 (v nadaljevanju: Predlog), ki ga je podprl in vložil v redni zakonodajni postopek.17
Temeljni koncept Predloga
Predlog upošteva tako položaj družbenikov izbrisanih družb, kot položaj upnikov. Osnovno izhodišče predloga je, da je treba ustaviti vse postopke izterjave obveznosti družb, ki so bile v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011 izbrisane brez likvidacije na podlagi določb ZFPPod in ZFPPIPP. Ob tem določa, da se družbenikom, ki so plačali obveznosti izbrisanih družb na podlagi spornega ex lege prenosa odgovornosti, povrne vsaj minimalna premoženjska škoda, ki jim je zaradi tega nastala. Upošteva tudi položaj upnikov, ki so na podlagi prej navedenih določb pridobili pravnomočne izvršilne naslove zoper družbenike, in jim omogoča delno nadomestilo škode, v presežnem delu pa dopušča sprožitev postopkov na temelju spregleda pravne osebnosti. S tem je predlog uravnotežil položaj tistih, ki so na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP pridobili pravice, in tistih, ki jim je na podlagi teh istih določb bila naložena obveznost plačila tujih dolgov.
S Predlogom se zasleduje uresničitev načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, povzročeno s kršitvijo temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, kar se doseže s povračilom škode, ki je posledica nespoštovanja tega načela. Odgovornost države izhaja iz dejstva, da je določila postopek prenehanja pravnih oseb brez likvidacije in brez stečaja (kar sta temeljna standarda korporacijskega prava), ki mu je sledil ex lege prehod obveznosti izbrisanih družb na njihove družbenike, četudi za to niso obstajale izjemne okoliščine.
Omejitev odškodnine
Predlog zakona upravičencem nudi odškodnino, ki je omejena in pokriva le premoženjsko škodo. Pri dolžniških upravičencih se upoštevajo dejansko plačane obveznosti izbrisanih družb in pomen premoženja, iz katerega so bile te obveznosti plačane, upniškim upravičencem pa se zagotavlja delno nadomestilo neplačanih terjatev. Pri določitvi obsega povračila škode, ki bo pomenil pravično zadoščenje, je upoštevan vpliv na javne finance, načelo, da se zaradi odprave starih krivic ne sme povzročati novih krivic, ter poseben pomen posameznih vrst premoženja. Skladno s predlogom bo dolžniški upravičenec prejel povračilo škode v višini med 40 in 100 odstotki plačanega zneska, pri čemer je povračilo v višini 100 odstotkov predvideno samo za primere, ko je bilo plačilo obveznosti izbrisane družbe izvedeno v izvršilnem postopku iz prodaje hiše ali stanovanja, v katerem je dolžniški upravičenec živel. V vseh ostalih primerih je predvideno delno povračilo. Poleg povračila za izgubljeno premoženje se dolžniškim upravičencem priznava tudi delno povračilo stroškov postopka, v katerega so bili pritegnjeni kot družbeniki izbrisanih kapitalskih družb. Upniški upravičenci, ki bodo do uveljavitve tega zakona prejeli poplačilo več kot 70 odstotkov svoje terjatve do izbrisane družbe in njenih družbenikov, nimajo pravice uveljavljati škode na podlagi tega zakona, lahko pa v roku enega leta neplačani znesek uveljavljajo s tožbo na temelju spregleda pravne osebnosti. Če so pred uveljavitvijo zakona prejeli plačilo manj kot 70 odstotkov svoje terjatve do izbrisane družbe, bodo lahko na njegovi podlagi uveljavljali odškodnino v višini razlike med prejetim zneskom in 70 odstotki pravnomočno ugotovljene terjatve. Dopuščena je možnost, da se posredna in nepremoženjska škoda uveljavljata na podlagi splošnih predpisov o povračilu škode, in sicer v treh letih od uveljavitve zakona.
Druga vprašanja
Predlog razlikuje med dolžniškimi upravičenci (družbeniki) in upniškimi upravičenci (upniki izbrisanih družb), pri čemer je določeno, da država ne more nastopati niti kot upniški niti kot dolžniški upravičenec. Urejena so vprašanja postopka in pravnega nasledstva v zvezi s povračilom škode. Ob določitvi, da se povračilo škode primarno uveljavlja v upravnem postopku, je upoštevano načelo učinkovitosti ob hkratni zagotovitvi ustreznega sodnega varstva. Zahteva za povračilo škode se bo lahko vložila pri katerikoli upravni enoti, za odločanje pa bo pristojna upravna enota, na območju katere je imela izbrisana družba sedež v času izbrisa iz sodnega registra. Zoper odločitev upravne enote bo dovoljena pritožba, o kateri bo odločalo ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Opredeljena sta način povračila škode in dinamika plačil, saj je za višje zneske predvideno plačilo v največ štirih letnih obrokih. Začetek uporabe določb, ki urejajo način in dinamiko plačil, je odložen do 1. januarja 2023.
Ob upoštevanju posebnosti posameznih vrst postopkov je določeno, kako zakon vpliva na postopke, ki so še v teku zaradi izterjave obveznosti izbrisanih družb, pri čemer se primarno zasleduje ustavitev postopkov. S tem se bo družbenike razbremenilo plačila obveznosti izbrisanih družb. Upniki, ki zaradi tega ne bodo več mogli uveljavljati svojih terjatev, so določeni kot upravičenci do višine 70 odstotkov svoje terjatve, v preostalem delu pa jim je omogočeno, da poplačilo uveljavljajo na temelju spregleda pravne osebnosti. Ob tem je zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva predviden odstop od splošne ureditve zastaranja.
Opombe:
1 Zakon o gospodarskih družbah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 1993, Ur. l. RS, št. 30/93.
2 Ur. l. RS, št. 67/93 in 39/97.
3 Peti odstavek 580. člena ZGD se je glasil: “Obstoječe družbe in druge organizacijske oblike podjetij in organizacij, ki se ne uskladijo z določbami tega zakona v rokih, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku tega člena, se likvidirajo in izbrišejo iz registra; likvidacijo opravi sodišče po uradni dolžnosti za račun družbe oziroma družbenikov”, šesti odstavek pa: “Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini, ki se ne uskladijo z določbami tega zakona v rokih, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku tega člena, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik”.
4 Podrobneje o opustitvi sodišč, da izvajajo postopke likvidacije: Ivanjko, Š.: Teze za Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra, IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, 2020, http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/predlog_tez_za_zakon_o_odpravi_krivic_zaradi_izbrisa_pravnih_oseb_iz_sodnega_registra.pdf , in Ivanjko, Š.: Odgovornost za krivice, storjene družbenikom izbrisanih družb, PP, št. 10/2021, str. II-VIII.
5 Ur. l. RS, št. 54/99.
6 V nadaljevanju bo kot skupno poimenovanje uporabljen samo izraz “družbeniki”.
7 Obveznost uvedbe stečajnega postopka po uradni dolžnosti je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL-A), Ur. l. RS, št. 39/97, ki je dopolnil 3. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93) z dolžnostjo sodišča, da “uvede stečajni postopek po uradni dolžnosti nad dolžnikom v primeru, da dolžnik ni zagotovil izplačila plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun oziroma je nelikviden zadnjih 12 ali več mesecev”.
8 Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.
9 Glej 5. in 6. člen ZGD. Smiselno enako določa ZGD-1 v 7. in 8. členu.
10 Ur. l. RS, št. 126/07.
11 Ur. l. RS, št. 87/11.
12 Ustavno sodišče je z odločbo U-I-307/11 z dne 12. aprila 2012 razveljavilo 1.-17. člen ZPUOOD, v veljavi pa je ostal 18. člen, ki je razveljavil določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP.
13 Ur. l. RS, št. 26/99.
14 Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/02. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A) je bil v 25. člen ZIZ dodan nov drugi odstavek, ki je ponudil neposredno pravno podlago za nadaljevanje izvršilnih postopkov zoper družbenike. Pred tem so sodišča postopke nadaljevala na podlagi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
15 Ustavno sodišče je s to odločbo v slovenski pravni red vpeljalo razlikovanje med “aktivnimi” in “pasivnimi” družbeniki, odgovornost za obveznosti izbrisanih družb pa omejilo na “aktivne” družbenike. Podrobneje v: Ivanjko, Š., in Grušovnik, L.: Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb, PP, št. 49-50/2018, str. 22-24.
17 EPA: 1939-VIII.