Objavljeno z dovoljenjem dr. Jerneja Letnar Černiča
Povezava do članka: https://www.iusinfo.si/Login?ReturnUrl=%2Fliteratura%2FL010Y2022V1-2P44-45N1
Avtor: dr. Jernej Letnar Černič, dr. pravnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze
Datum objave: 13.01.2022
Rubrika: KNJIGE
Področje: Kultura in umetnost
Citat: Letnar-Černič Jernej, Zakaj ste nas kaznovali?, Pravna praksa, št. 1-2, 2022, str. 44-45.
Svobodna gospodarska pobuda sodi med temelje ustavne demokracije in vladavine prava. Njena ravna narava ni absolutna, saj jo omejuje varstvo javnega interesa na številnih področjih poslovanja podjetij od zaščite pravic upnikov do varstva okolja in uresničevanja človekovih pravic. Slovenska država je v zadnjih tridesetih letih doživela boleč prehod iz nekdanjega državnega gospodarstva v tržno gospodarstvo. Prihajalo je do številnih zlorab in kršitev vladavine prava tako v institucijah demokratične in pravne države kot tudi v gospodarstvu.
Eden izmed najbolj izrazitih primerov pomanjkljivega delovanja pravne države v gospodarstvu je bil, ko je Državni zbor v letu 1999 sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij ( ZFPP ).(1) Namen zakonodajalca je bil, da izboljša pravno varnost in zaupanje v pravni red z izboljšanjem finančne discipline gospodarskih družb. Številne izmed njih so se soočale s težavami pri izpolnjevanju svojih obveznosti. ZFPP je zato uvedel spregled pravne osebnosti, s čimer so nekateri družbeniki takšnih nedelujočih gospodarskih družb postali odškodninsko odgovorni za njihove obveznosti. Pričujoče knjižno delo (2) prof. dr. Šimeta Ivanjka natančno obravnava družbeno-ekonomski kontekst izbrisa podjetij in njihovih posledic za podjetnike ter njihove družine. Podaja kronološki pregled problematike, razgalja njeno ozadje in opozarja na nekatere stranpoti sprejete ureditve od uveljavitve ZFPP do kasnejših poskusov sanacije posledic.
Strokovno delo je razdeljeno na tri dele. Prvi del vključuje 21 prispevkov, ki kronološko obravnavajo vlogo različnih institucij slovenske demokratične države pri obravnavi problematike izbrisa nedelujočih gospodarskih družb. Prvi del od 11. do 117. strani obsega dobršen del knjižnega dela. Podaja nomotehnično zgodovino in razloge za sprejetje ZFPP ter obravnava njegovo vsebino. Ključno vsebino ZFPP je najti v njegovem 25. členu, ki je določal pogoje za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti. Registrski organ je lahko izbrisal družbo na podlagi enega izmed naslednjih kriterijev:
“1. če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji […];
2. če gospodarska družba nima premoženja;
3. če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe brez likvidacije določa drug zakon.”(3)
Avtor v knjigi poudarja, da sam izbris nedelujočih podjetij iz sodnega registra ni bil predmet spora.(4) Težave so se začele pojavljati kmalu po uveljavitvi ZFPP zaradi možnosti prenosa odgovornosti za dolgove nekdanjih družb na nekdanje družbenike in celo nekdanje ustanovitelje, ki ob izbrisu niso bili več družbeniki.(5) Avtor takšno ureditev označuje “kot samostojno kazen družbi ter družbenikom zaradi določenih družbenih kršitev in predpostavljene odgovornosti družbenikov za te kršitve”.(6)
Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da nosijo solidarno odgovornost za obveznosti družb samo t. i. “aktivni” družbeniki.(7) Opredelilo je tudi glavne kriterije za razlikovanje med statusom aktivnega in pasivnega družbenika. 8 Zakonodajalec je kasneje večkrat poskusil rešiti zaplete iz prakse.(9) Pasivni družbeniki pa so morali sami dokazovati, da ne odgovarjajo za obveznosti izbrisanih podjetij. Zvrstilo se je nekaj sto postopkov pred rednimi sodišči in nekaj deset postopkov pred slovenskim Ustavnim sodiščem. Evropsko sodišče za človekove pravice kasneje v zadevi Lekić proti Sloveniji ni ugotovilo kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena 1. protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin.(10)
Drugi del knjige se posveča delu civilne iniciative družbenikov izbrisanih podjetij. Čeprav je drugi del, ki ga najdemo na straneh od 121 do 213, krajši, predstavlja srce pričujočega dela. Njegova dodana vrednost je, da predstavlja številne opise kalvarij običajnih podjetnikov. Večina podnaslovov dovolj zgovorno priča o vseh posledicah ZFPP kot denimo:
– “Soustanovitelj tujec pobegnil, slovenski državljan obsojen na plačilo”,(11)
– “Čeprav je prodal svoje delnice, odgovarja za obveznosti izbrisane družbe”,(12)
– “Strah pred doživljenjskim dolžniškim suženjstvom”,(13)
– “Za izbris podjetja sem izvedel, ko sem dobil nalog za rubež osebnega premoženja”(14) ,
– “Kaj naj storim, se naj grem obesit ali se naj borim naprej”.(15)
Pričevanja, ki jih je zbral avtor, kažejo, da je ZFPP dejansko posegal v življenja običajnih podjetnikov in njihova življenja postavil na glavo.
Avtor je knjigo zaključil v tretjem delu, s predlogom zakona o odpravi krivic zaradi prisilnega izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008. (16) Državni svet RS je letos junija na podlagi lastne zakonodajne iniciative v Državni zbor poslal predlog zakona.(17) Knjiga pa je pravi epilog doživela šele po izdaji. Državni zbor RS je omenjeni zakon, sicer z nekaj spremembami prvotnega predloga, a vendarle, sprejel 18. novembra letos.(18) Zakon vzpostavlja pravico do omejene odškodnine ob izpolnjevanju nekaterih pogojev in bo tako omogočil popravo nekaterih krivic, ki so bile povzročene v preteklosti.
Pričujoče knjižno delo je zato dobrodošel prispevek k razumevanju tranzicije slovenskega gospodarstva iz državnega v tržno. Čeprav je bil namen in cilj ZFPP na normativni ravni morda dobronameren, je v praksi povzročil številne krivice in posegel v človekovo dostojanstvo številnih ljudi. Knjiga je v tej luči tudi pričevanje o dolgoletnem prizadevanju avtorja v imenu številnih običajnih ljudi v boju z mlini na veter. Vztrajanje in boj za pravno državo lahko na koncu pripeljeta do sprememb in izboljšanja delovanja slovenske ustavne demokracije.
Opombe:
1 Ur. l. RS, št. 54/99 in nasl.
2 Ivanjko, Š.: Zakaj ste nas kaznovali?: prisilni izbrisi pravnih oseb, Kulturni center Maribor, 2021, 241 strani. Cena: 25 evrov.
3 Prvi odstavek 25. člena ZFPP.
4 Ivanjko, Š., nav. delo, 2021, str. 43.
5 ZFPP, 27. člen.
6 Ivanjko, Š., nav. delo, str. 44.
7 Ustavno sodišče, U-I-135/00-77, 9. oktober 2002. V 2. točki izreka je zapisalo naslednje: “Šesti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah ter četrti in peti odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavijo, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe.”
8 Prav tam, 42.-49. odstavek odločbe.
9 Glej denimo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/07; Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Ur. l. RS, št. 87/11 in nasl.); Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb ( Ur. l. RS, št. 30/18).
10 ESČP, Lekić proti Sloveniji št. 36480/07 z dne 11. decembra 2018.
11 Ivanjko, Š., nav. delo, str. 134.
12 Prav tam, str. 136.
13 Prav tam, str. 145.
14 Prav tam, str. 160.
15 Prav tam, str. 173.
16 Terzić, N., Ivanjko, Š.: Predlog zakona za odpravo krivic družbenikom zbrisanih družb, Zavod za zaščito podjetništva, 1. julij 2021, http://www.cinip.si/2021/07/01/281/ . Glej tudi: Terzić, N., Ivanjko, Š.: Predlog zakona za odpravo krivic družbenikom izbrisanih družb, PP, št. 26-27/2021, str. 6-7.
17 Državni svet RS, št. 730-01-1/2021/4, Ljubljana, 3. junij 2021.
18 Zakona o odpravi krivic zaradi prisilnega izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra v obdobju od 23.7. 1999 do 15. 1. 2008, Ur. l. RS, št. 186/21.