Prispevek prof. dr. Šime Ivanjka, 24/11/2022
Razočarani nad dosedanjim predsednikom upajo na večje razumevanje pri novi predsednici republike
Tisoči oškodovancev – družbeniki izbrisanih gospodarskih družb v obdobju 1999 – 2008, združeni v CINIP (Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij), so bili veseli sprejetega Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) v novembru 2021, s katerim je Republika Slovenija priznala hudo napako pri sprejetju Zakona o finančnem poslovanju podjetij v letu 1999.
ZOKIPOSR je priznal oškodovancem pravico do odškodnine, vendar pogojev, ki so bili vneseni v zakon kot amandma, katerega je oblikovala Zakonodajno-pravna služba, skupaj s poslanci DZ, ne more izpolniti prav noben od nekaj tisoč oškodovanih, zlasti če ga je v postopku izbrisa njegove družbe zastopal odvetnik.
Oškodovanci so preko CINIP-a poskušali, in še vedno poskušajo, stopiti v stik s pristojnimi organi republike zaradi novonastale situacije težko razumljivih amandmaniranih pogojev v zakonu, vendar so vse institucije zavračale razgovor. V začetku tega leta so se predstavniki CINIP-a odločili, da prosijo predsednika republike Boruta Pahorja, da jih sprejme, tako kot je sprejel izbrisane fizične osebe, in poskuša s svojim vplivom opozoriti pristojne na novo nastalo škodo.
V mesecu marcu je bil na podlagi prošnje skupine oškodovanih organiziran sestanek v kabinetu predsednika, na katerem je bila navzoča oseba, ki jo je predsednik določil za sprejem predstavnikov CINIP-a. Omenjena oseba je obljubila, da bo zagotovo prebrala dokumentacijo, ki je bila predložena, vključno z mojo dokumentarno knjigo,»Zakaj ste nas kaznovali«, vendar odgovora ni bilo. V mesecu avgustu se je omenjena skupina ponovno obrnila na pooblaščeno osebo z vprašanjem, ali je možno pričakovati bilo kakšen odgovor. Nekaj dni za tem je iz pisarne predsednika republike prispel odgovor: »Prebiram in se posvetujem.«
Od avgusta do danes je preteklo že nekaj mesecev, vendar oškodovanci še vedno čakajo na rezultat prebiranja gradiva in posvetovanja.
Ker se dosedanji predsednik poslavlja od funkcije, oškodovanci, razočarani nad predsednikom in njegovo svetovalno službo, upajo, da bo nova administracija in morda tudi predsednica sama, ki je pravnica in zagovornica človekovih pravic, razumela težave in prošnje več tisoč prizadetih oseb, ki so bile oškodovane, kot je ugotovil sam Državni zbor, na način, kakršnega ne pozna nobena druga država. Oškodovanci se zavedajo, da predsednik republike ne more spreminjati zakona, vendar pa lahko opozori pristojne, da ni sprejemljivo priznati napake države in hkrati določiti pogoje, katerih nihče ne more izpolniti za izplačilo delne odškodnine. Tudi pri izbrisu fizičnih oseb predsednik države ni storil nič posebnega za odpravo krivic, ker so to storila sodišča, vendar pa so mu bili tisoči hvaležni za sprejem in opravičilo v imenu države. Eden od oškodovancev, ki je izgubil vse družinsko premoženje, je zapisal: »Ne rabim odškodnine ampak opravičilo, da dokažem svojim družinskim članom, da jim nisem zapravil družinskega premoženja prednikov.«
Veličina predsednika republike ostaja zapisana v spominu ljudi, če je bil pozoren na težave malega človeka. Škoda, da bodo tisoči prizadetih v tem primeru imeli slab spomin na dosedanjega predsednika (kar mu ne pritiče) in na njegove svetovalce, ki še po nekaj mesecih le »prebirajo in se posvetujejo« …