Avtor: dr. Šime Ivanjko
Čeprav je več medijev bilo seznanjeno z ugotovljeno napako samovoljnega popravljanja Predloga zakona o finančnem poslovanju podjetjih pred 25. leti je le časopis Pravna praksa ( št. 40-41) danes objavil članek z opisom postopka, kako so strokovne službe Vlade RS podtaknile poslancem v glasovanje po hitrem postopku dodatne določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike oziroma delničarje, ki jih ni bilo v besedilu, katerega je določila Vlada na seji 27.5.1999.
Članek objavljen v Pravni praksi, 24.10.2024
»Dixi et salvavi animam meam …«
V zadnjih 25 letih se ukvarjam z vprašanjem, ki je sicer povezano z mojim poklicnim delom, čeprav sem pri tem imel sekundarno vlogo. Poklicna vest profesorja prava mi ne dovoljuje, da ne bi seznanil strokovne javnosti z ugotovitvijo, ki me je neprijetno presenetila. Kljub dolgotrajnim poskusom za vpogled v arhivsko dokumentacijo Vlade RS o postopku sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 1999 mi je to uspelo šele pred dnevi, ko sem dobil na vpogled vse osnutke oziroma predloge omenjenega zakona in zapisnik seje vlade, na kateri je bil oblikovan dokončni vladni predlog in naknadno vpisan dodatek.
V kratkem uvodu naj pojasnim, za kaj gre, brez dajanja vrednostne ocene o dogodku, ki bo zagotovo ostal zapisan v anale slovenske pravne stroke, ne da bi dobil kakršenkoli epilog. Navajam le dejstva.
Januarja leta 1999 sem od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, takrat s sedežem v Mariboru, dobil naročilo, naj izdelam osnutek zakona o varstvu malih gospodarskih podjetij na trgu. Osnutek je izdelan pod naslovom Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), v javni razpravi je bil od januarja do maja 1999 in je dobil podporo. Na zadnjem usklajevanju na Ministrstvu za pravosodje je predsednik sodniškega društva Aleš Zalar predložil v razpravo tudi osnutek Zakona o izbrisu neusklajenih in neaktivnih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ki je vseboval določila o izbrisu gospodarskih družb in prenos obveznosti na družbenike oziroma delničarje. To naj bi temeljilo na domnevi, da so družbeniki pred notarjem podpisali izjavo o prevzemu obveznosti družbe. Nomotehnično ta stavek vsebinsko ni bil napisan tako, temveč je v obliki domneve določal, »da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD« .
Glede na to, da sem bil kot član Komisije za izdelavo za ZGD avtor 394. člena ZGD, sem na tem sestanku opozoril na nesprejemljivost prenosa vseh obveznosti na družbenike in delničarje.1 Minister za pravosodje Tomaž Marušič je zavrnil razpravo o predlogu predsednika sodniškega društva. Prisotni minister za finance Mitja Gaspari je napovedal, da bo Ministrstvo za finance besedili obeh osnutkov združilo in ju predložilo v zakonodajni postopek.
Omenjeno ministrstvo je združitev obeh osnutkov opravilo tako, da je iz mariborskega osnutka prevzelo ime oziroma naslov zakona ( Zakon o finančnem poslovanju podjetij) in namesto njegove vsebine predložilo vladi omenjeni »osnutek Zakona o izbrisu neusklajenih in neaktivnih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti«, vendar brez določil o prenosu obveznosti na družbenike.
Ministrstvo za finance se je po vsej verjetnosti zavedalo, da so določila o prenosu obveznosti na družbenike oziroma delničarje v nasprotju s temeljnimi načeli korporacijskega prava. Tako oblikovan predlog »združenega« zakona je Ministrstvo za finance posredovalo Vladi RS 13. maja 1999 s predlogom, naj se sprejme po hitrem postopku.
Potem ko je Služba vlade za zakonodajo 17. maja 1999 podala nekatere pripombe na predlog zakona, je Ministrstvo za finance upoštevalo te pripombe in takratni Vladi RS 25. maja 1999 predlagalo končno besedilo predloga. Tudi ta predlog ni vseboval določb o prenosu obveznosti v 27. členu .
Iz zapisnika seje vlade z dne 27. maja 1999 je v točki 7 razvidno, da je vlada sprejela predlog ministrstva, ni pa nobene omembe, da bi vlada spreminjala besedilo ali dopolnjevala 27. člen predloga zakona.
28. maja 1999, torej dan po tem, ko je vlada določila besedilo predloga zakona, je strokovna služba vlade sama ali po naročilu nekoga dodala katastrofalno škodljivo določbo in skupaj z vsebino, ki jo je določila vlada, poslala spremenjeni predlog predsedniku državnega zbora kot vladni predlog zakona v sprejem po hitrem postopku.
Dodatna vsebina je bila vnesena v 27. člen ZFPPod kot četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.
(5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.«2
Zanimivo je tudi, da je obrazložitev vseh treh predlogov enaka in da v nobeni od obrazložitev ni niti besedice o prenosu dolgov izbrisanih družb na delničarje oziroma družbenike.
Poslanci državnega zbora so glasovali o predlogu zakona, ki ga je vlada predložila z omenjenimi določbami, ki jih je naknadno dodala strokovna vladna služba.
Menim, da bodo pravni strokovnjaki s področja zakonodajnega postopka in ustavne ureditve podali svoje mnenje tudi o dvomljivi veljavnosti tako sprejetega dodatka, ki je bil vrinjen v zakonski predlog.
V vsakem primeru je to podlaga za sum o izigravanju vlade in poslancev ali pa o osmišljenem načinu uveljavljanja zakonske ureditve, ki je bila interesno koristna za določene strukture v družbi in katastrofalno škodljiva za tisoče oškodovancev, ki so pozneje zaradi nje izgubili premoženje na način, ki ga ne pozna nobena država.
Težko si je zamisliti, da teh dveh kratkih odstavkov v 27. členu ZFPPod ni podtaknil nekdo po naročilu zainteresiranih struktur, saj je bilo – po sili zakona – več kot sto milijonov evrov odvzeto malim, praviloma družinskim podjetnikom in podarjeno bogatim. Siromašni še danes plačujejo dolgove izbrisanih družb.
S pravnega vidika pa je to zakon, ki je bil največkrat obravnavan na ustavnem sodišču, državni zbor pa je štirikrat ugotavljal, da je bila omenjena podtaknjena ureditev škodljiva, nakar jo je dokončno tudi odpravil leta 2011 s sprejetjem Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD).3
Torej: problem najbolj škodljivega in najbolj pravno spornega zakona v zgodovini samostojne Slovenije, ki je oškodoval več deset tisoč oškodovancev, je posledica dejanja določene osebe, ki je samovoljno ali po naročilu nekoga »popravila« predlog zakona in ga podtaknila poslancem v glasovanje po hitrem postopku.4
Opombe:
1 Omenjeni 394. člen ZGD se nanaša na postopek prostovoljnega prenehanja gospodarskih družb brez likvidacije, pri čemer je bistvo tega postopka prenehanja, da vsi družbeniki oziroma delničarji podajo izjavo pred notarjem ter da so urejena vsa pravna razmerja z delavci in upniki, in če se po prenehanju ugotovi obstoj določene neplačane obveznosti, se družbeniki oziroma delničarji solidarno obvezujejo plačati omenjeno obveznost upnikom iz lastnih sredstev. Ta ureditev prenehanja gospodarske družbe je po mnenju strokovnjakov Inštituta Max Planck v Hamburgu izvirna ureditev in jo je pozneje prevzela Hrvaška.
2 Podrobnosti o poteku glasovanja v državnem zboru na zadnji seji junija 1999 sem objavil v dokumentarni monografiji Ivanjko, Š.: Zakaj ste nas kaznovali?: prisilni izbrisi pravnih oseb, Kulturni center, Maribor 2021. Iz zapisnika omenjene seje državnega zbora ni razvidno, da bi kdorkoli obravnaval vprašanje prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike oziroma delničarje, kar pomeni, da poslanci niso vedeli za bistveno vsebino omenjenega dodatka v 4. in 5. členu ZFPPod, v katerem se določba o prenosu obveznosti sklicuje le na 394. člen ZGD. V obrazložitvi predloga pa ni bilo niti besedice o prenosu obveznosti. Kot je znano, se poslanci seznanjajo z vsebino predloga zakona iz obrazložitve, ne pa iz besedila zakona.
3 Ureditev ZFPPod o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike oziroma delničarje je bila z določenimi majhnimi spremembami prenesena leta 2007 v ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. decembra 2007). Dokončno pa je bila omenjena podtaknjena ureditev o prenosu obveznosti odpravljena z ZPUOOD (Ur. l. RS, št. 87/11 z dne 2. novembra 2011). Več sto družbenikov oziroma delničarjev še danes plačuje obveznosti izbrisanih družb. Nadaljnje dogajanje sem popisal tudi v: Ivanjko, Š.: Odgovornost za krivice, storjene družbenikom izbrisanih družb , PP, št. 10/2021, priloga.
4 Moje ugotovitve lahko vsakdo preveri v dokumentaciji, ki jo citiram in je dostopna v arhivu Vlade RS.