Nujna večja pozornost pravne znanosti na sistemske pravne napake
Pogosto slišimo, da pravniki delajo veliko napak. Takšna trditev je neredko pretirana in izvzeta iz konteksta, vendar tudi ni čisto iz trte zvita. V obdobju naše samostojnosti smo res ugotovili, da je bilo storjenih več grobih pravnih napak, katere pogosto ugotavljamo sami ali pa nas nanje opozarja Evropsko sodišče za človekove pravice. Vsem so znane sistemske pravne napake v zvezi z izbrisanimi fizičnimi osebami, izbrisanimi pravnimi osebami, oškodovanimi imetniki deviznih vlog, izbrisanimi delničarji in imetniki vrednostnih obveznic bank idr. V pravosodnem sistemu vrsto napak ugotavljajo višja sodišča, vrhovno sodišče in ustavno sodišče.
Na zakonodajnem področju je na primer težko je sprejeti dejstvo, da svetovalci vlade pripišejo dodatno besedilo predlogu zakona, potem, ko je vlada določila njegovo dokončno vsebino in tako dopolnjen predlog posredujejo poslancem, da ga sprejmejo po hitrem postopku. Naknadno pripisano besedilo pa ima katastrofalne škodne posledice za določeno skupino oseb in prinaša velike finančne koristi drugi skupini.
Nenehne spremembe in dopolnitve zakonskih in drugih predpisov so pogosto tudi napake, ki jih je mogoče pripisati napakam pravne stroke.
Vrsta dejavnikov je, ki prispevajo k napakam v pravni praksi, s katerimi se pravna stroka in znanost ne ukvarja.
Pravo je zelo kompleksno področje, ki vključuje potrebo po znanju različnih, zlasti pa družboslovnih področij. Pravo vključuje tisoče raznih pravil ravnanja ljudi, zapisanih v zakonih in drugih predpisih, sodnih praksah ter pravnih načelih, ki se lahko spreminjajo. Pravniki morajo obvladovati ne samo pravno znanje, temveč morajo imeti tudi ogromno drugih informacij, kar pogosto presega možnosti povprečnega pravno izobraženega posameznika. Človeški dejavniki, kot je pomanjkljivo strokovno znanje, človeška utrujenost, preobremenjenost, časovni pritiski in stres so zelo prisotni pri pravniškem delu. Nenehne spremembe zakonodaje in prilagajanje družbenim, gospodarskim in političnim razmeram prispevajo k pravniškim napakam, kot so nejasno izražanje ali napake pri interpretaciji pravnih pravil. Pravniki se ukvarjajo z zapletenimi pravnimi in dejanskimi situacijami in z nepopolnimi podatki, ki jih posredujejo stranke, pogosto ob slabem prenosu informacij med pravnikom in stranko ali znotraj pravne ekipe. Stranke in zainteresirane osebe pogosto pričakujejo hitre in ugodne rešitve, kar lahko pravnike prisili v sprejemanje odločitev, ki niso dovolj premišljene. Znano je, da pravniško delo v veliko večji meri kot pri drugih poklicih spremljajo konflikti interesov neetičnega ravnanja.
Napake, ki jih naredijo pravniki, so izjemno škodljive, saj imajo pogosto neposreden vpliv na življenje ljudi, podjetij in širše družbe. Vsem so znane škodljive posledice izgube sodnih postopkov ali pa dolgotrajnost postopkov skozi razne pravne instance, v katerih se izkazujejo napake sodnikov, odvetnikov, strank in podobno. Dolgotrajni postopki povzročajo stres, finančne stroške in negotovost za stranko. Javnost tudi pozna izgubo premoženja, skrbništva nad otroki, svobode (v kazenskih primerih) ali celotnega ugleda in podobno. Napake v kazenskih primerih, kot je napačno svetovanje, nepopolno zastopanje ali spregled ključnih dokazov, lahko privedejo do neupravičenih obsodb. Vlaganje ovadb in obtožnic, ki se ne končajo s sodno obsodbo, ki v naši podjetniški praksi ni tako neznano, pogosto pripelje do uničenja podjetniške ideje ali podjetniških možnosti in ugleda podjetnika kot človeka.
Napake izven sodne pravne dejavnosti so splošno znane; napake pri pripravi pogodbe ali pravnih nasvetov povzročijo izgubo za stranke, ki se lahko znajdejo v dolgovih ali izgubijo pomembne poslovne priložnosti idr. Če napake pravnikov pogosto vodijo do nepravilnih rezultatov, ljudje izgubljajo zaupanje v pravo in v pravno državo.
Pravniki se sprašujemo, ali je možno zmanjšati pravniške napake. Odgovor je jasen. Pravniki se moramo redno izobraževati in spremljati spremembe v zakonodaji. Dobro moramo obvladati komunikacijo med pravniki in naročitelji pravnih storitev ter znotraj pravnih ekip, da se preprečijo nesporazumi. Nujno je tudi poznavanje obvladovanja delovnih obremenitev, da se zmanjšajo tveganja za napake zaradi preobremenjenosti. V naši praksi pa je posebej pomembno spoštovanje in negovanje etičnosti pravnega poklica.
Z namenom, da pravna stroka posveti večjo pozornost zlasti pravnim sistemskim napakam zakonodajalca in izvršne oblasti, ki so posledica nezadostne odločnosti pravnikov, da preprečijo političnim strukturam sprejemanje predpisov, ki z vidika prava in pravne države pomenijo odklon od pravne varnosti v demokratični družbi, je bila pred kratkim ustanovljena SLOVENSKA AKADEMIJA PRAVNIH ZNANOSTI (50 doktorjev in magistrov pravne znanosti), ki bo, med ostalimi nalogami, pozorno spremljala pravne napake, ki so oziroma bodo ugotovljene v prihodnosti. Omenjena akademija ne bo odpravljala ugotovljenih napak, temveč bo opozarjala javnost in pristojne organe s svojimi neodvisnimi mnenji na nujnost odprave škodljivih posledic doslej storjenih napak in bo delovala v smislu preventivnega preprečevanja sprejemanja škodljivih predpisov zakonodajne in izvršne oblasti.
Izobraževanje, izobraževanje, ja pomembno, poleg izrednega čuta do ljudi, empatije do vseh v postopkih, čuta do etike in velike moralne odgovornosti posameznika – pravnika, sodnika, odvetnika, biti mora najprej človek, da lahko sodi – presoja po stroki in po naravnem pravu…
Kot predstavnik ZZZP – CINIP čutim dolžnost, da k drugemu odstavku profesorjevega zapisa podam nekaj pojasnil. kako je nastajal ZFPP – Zakon o finančnem poslovanju podjetij sprejet sredi leta 1999. Predlog ZFPP je nastajal tako v skupini pravnikov v Maribori in podobne skupine v Ljubljani. Kasneje je bil iz mariborskega predloga vzet samo naslov Zakona – Zakon o finančnem poslovanju podjetij, vse ostale določbe Zakona pa so bile iz skupine iz Ljubljanske skupine predlagateljev Zalar, Plavšakova in Gasparija. Deli teksta z določbami o prenosu obveznosti iz pravne osebe na fizične osebe je ostro nasprotoval takratni minister za pravosodje g. Marušič. Kakorkoli že je bilo, po zapisnikih pridobljenih iz arhiva vlade RS Oktobra lani (2024) je nedvoumno razvidno, da je en tekst – predloga ZFPP obravnavala vlada in direktorat za zakonodajo, v DZ pa je bila dostavljena vsebina z dodanima dvema točkama in sicer 4. in 5. točka 27. čl. ZFPP, kar je bilo v DZ tudi sprejeto.
Dne 13/5/1999 je MF – Ministrstvo za finance na vlado RS poslalo predlog zakona o finančnem poslovanju podjetij, predlog ne vsebuje 4. in 5. točke 27. čl. predloga ZFPP, nikjer ni govora o prenosu obveznosti, Dne 17/5-1999, vladna služba za zakonodajo odgovarja MF z pripombami na ZFPP, nikjer ni omenjen prenos obveznosti iz pravne osebe na fizično osebo, 27. čl. nima 4. in 5. točke.. Dne 27/5-1999je seja vlade RS kjer se obravnava tudi Predlog ZFPP, nikjer v razpravi ni bilo govora o prenosu obveznosti iz pravne osebe na fizično, sklep vlade je bil, da se predlog ZFPP pošlje v DZ v sprejem. Dne 28/5-1999 je vlada poslala predlog ZFPP v DZ vendar ne nekdo od tehničnega osebja samovoljno dodal dve sporni točki k 27. čl. ZFPP, to pa je določa prenos obveznosti in fikcija, da so podjetniki podpisali pri notarju da odgovarjajo z svojim premoženjem. Očitno je, da je nekdo ki je imel velik interes, imel veliko znanja in tudi možnost, da je v vsebino sprejetega ZFPP na vladi lahko “podtaknil” še dve točki 4. in 5. točka 27. čl. ZFPP. Zaradi teh dveh točk se je v RS zgodil pogrom nad zasebnim premoženjem neslutenih razsežnosti, izbrisane podjetnike je država obravnavala kot največje sovražnike te države , kot kriminalce, ja celo kriminalci so se lahko zagovarjali pred sodiščem, nam pa so dobesedno bila zaprta vrata sodišč. Še danes tudi po sprejetju Zakona o popravi krivic… iz leta 2021 se še vedno izvajajo izvršbe, pa razumi kdor more. V naši civilni iniciativi se še vedno prizadevamo, da se oškodovancem vsaj delno povrne škoda nastala z podtaknjenima točkama v 27. čl. ZFPP.
K temu je potrebno dodati vsaj še 2 zadevi. Definicija aktivnih in pasivnih družbenikov, ki jo je večina ustavnih sodnikov in sodnic ustvarila v famozni Odločbi U-I-135/00 je popolnoma izkrivljena glede na vir ki je bil uporabljen ter je razviden iz same odločbe na koncu, a to je članek pravnika Boštjana Rejca, in predstavlja eno od največjih pravnih manipulacij v Sloveniji. Nekaj malega iz tega članka sem povzel v Odprtem pismu predsednici, ki je bilo objavljeno v Delu in je dostopno na spletni strani Cinipa iz julija 2023. Poleg tega, sam namen sprejema Zakona o finančnem poslovanju podjetij je bil ta, da se zakonski izpeljejo izvršbe na terjatve, ki so jih za simbolen denar odkupovale določene skupine ljudi in podjetja po koncu vremenskega roka za dokapitalizacijo podjetij registriranih kot d.o.o. Glede na časovno distanco, torej od l.1995 do konca l.2002, ko je bila objavljena odločba ustavnega sodišča, je to pomenilo 6-kratnik z upoštevanjem zamudnih obresti, glede na to da so se te terjatve odkupovale za 10-15% nominalne vrednosti, je to pomenilo da se je na 1 vložen € v terjatve na koncu iztržilo vsaj 20€. Tiste terjatve ki se niso unovčile, so bile unovčene z sprejetjem odškodninskega zakona ZOKIPOSR v l.2021 (45,5 mio €), ki je bil namenoma napisan tako da nihče od oškodovanih podjetnikov ni dobil odškodnine. Članek pravnika Boštjana Rejca Vam lahko posredujem po mailu.