Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
SI-1000 Ljubljana
Spoštovani,
V pričakovanju skorajšnje razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), Vas želimo ponovno obvestiti o krivici, ki jo je Slovenija storila tisočem podjetnikov.
V Sloveniji se že 15 let zavestno in namerno kršijo človekove pravice po 34. Členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in sicer:
1. Člena Protokola št. 1 (poseg v osebno lastnino brez pravdnega postopka)
6. Člena Protokola (pravica do uporabe pravnega sredstva)
Zavestno in namerno se krši Ustava republike Slovenije
V »senci« izbrisov Neslovencev, so se od leta 1999 dalje dogajali nasilni izbrisi gospodarskih (kapitalskih) družb, d.o.o. in d.d.. Ti izbrisi sicer niso bili tako odmevni, so pa bili veliko bolj obsežni, njihove posledice pa so bile katastrofalne. Zaradi zaščite interesov večjih (bivših družbenih) podjetij in bank, ki so nevestno poslovali, je leta 1999 bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Glavni protagonisti tega zakona so bili Aleš Zalar, Mitja Gaspari (takratni finančni minister) in Nina Plavšak (dežurna sestavljalka insolvenčne zakonodaje, z honorarjem od 50.000 do 60.000 € za vsako spremembo).
Izbrisalo se je preko 40.000 pravnih subjektov – v enem od sodišč celo 500 v enem dnevu. Trenutno poteka cca 18.000 pravdnih postopkov proti družbenikom izbrisanih družb. Prizadetih je več kot 50.000 državljanov, ki so bili družbeniki ali delničarji v kapitalskih družbah, po sprejetju ZFPod pa so postali dolžniki z veljavnostjo za nazaj.
Gospa Plavšak je poslance Državnega zbora zavedla, ko jim je prikrila pravne posledice izbrisa. Te pa so bile:
- Kapitalska družba (d.o.o. ali d.d.) je bila nasilno izbrisana, ne glede na to, ali je imela premoženje ali ne
- Razlog za izbris je bilo neposlovanje, blokada računa, sprememba sedeža i.t.d.. Zakonodajalec ali kasneje sodišče pa ni bilo sposobno ugotoviti dejanski razlog neposlovanja, ki je v večini primeri bil v nemoči izterjati terjatve do večjih poslovnih sistemov tipa SCT, Vegrad, Merkur, Primorje……..
- Obveznosti izbrisane družbe (dolgovi) so se avtomatsko (brez pravdnih postopkov) prenesle na ustanovitelje kapitalskih družb. Tako so »dolžniki« postale fizične osebe, ki so svoja denarna sredstva vložile kot kapitalski vložek, ki v izbrisani družbi nikoli niso bili zaposleni, ki so kapitalski delež dobili kot darilo ali je bil njihov delež tako majhen (celo 0,6%), da niso mogli vplivati na poslovanje družbe.
- Dejstvo, da so »dolžniki«, so ustanovitelji kapitalskih družb spoznali šele, ko jih je obiskal rubežnik. Za prenos dolga iz kapitalske družbe na fizično osebo niso dobili nikakršne odločbe, na katero bi se lahko pritožili.
Policija, tožilci in sodišča niso bila (tudi sedaj niso) sposobna ugotoviti zlorabo položaja posameznikov kapitalski družbi dolžnika (spregled pravne osebnosti po 8. Členu ZGD 1), zato se je uporabljalo lahkotno povprečenje v smislu kriminalizacije podjetništva: družbeniki kapitalskih družb (po izbrisu) so osebno odgovorni za dolgove izbrisanih družb, njihove dejanske odgovornosti pa se ne ugotavlja.
Po sprejetju ZPUOOD – jeseni 2011, (ki ga je Ustavno sodišče skoraj v celoti zavrnilo), prenos dolga iz izbrisane pravne osebe na ustanovitelje sicer ni več možen, do tedaj preneseni dolgovi pa bodo zaradi »zakonitih« zamudnih obresti po konformni metodi, bremenili ustanovitelje izbrisanih kapitalskih družb do konca življenja.
Prosimo za vaše strokovno in politično angažiranje. Pisno gradivo smo vam poslali 20.08.2015
Ljubljana, 17, 08. 2015
S spoštovanjem
Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij
Predsednik,
Dušan Švara
Gradivo poslal: Bojan Šušterič