Člani UO smo se redno sestajali v poslovnih prostorih Bojana Šušteršiča v Podsmreki 5a.
Razpravljali smo o naši problematiki in tožbah, ki so v teku, kako napredujejo, kaj je še potrebno narediti, da bi se končale uspešno.
Ves čas smo bili v stiku z novinarji in uredniki iz različnih medijev. Več ali manj so nam naklonjeni, vendar posledice izbrisanih podjetnikov, v medijih niso taka tema, ki bi zanimala širšo množico.
Tudi v političnih krogih teme izbrisa podjetnikov in njih posledice ni priljubljena. Nočejo presekati gordijskega vozla, ki nas je pred skoraj dvajsetimi leti pahnil v brezupen položaj.
Njihov odnos dobro ponazori izjava ustavnega sodnika dr,.Ude-ta. Ta je pred nekaj leti v oddaji Tarča z veliko lahkoto dejal, da je 18.000 izbrisanih podjetnikov pač kolateralna škoda prehoda iz enega v drug družbeni sistem.
Odnos političnih strank, institucij, parlamentarcev v osnovi ni negativen, vendar vsi izhajajo iz temelja, da se nič ne da, da niso pristojni, oziroma naj CINIP predlaga rešitev.
Vsem nam je jasno, kaj se zgodi z našimi pobudami. Vsa leta jih predlagamo, nekatere so bile celo sprejete v državnem zboru pa so jih preko instrumenta Ustavnega sodišča vse, gladko zavrgli.
Tudi, ko se obračamo na Varuha človekovih pravic nam ta pritrdi, stori pa nič.
Lani smo bili tudi v optimističnem pričakovanju razsodbe v primeru Lekič.
Žal smo bili zelo razočarani, ko je ESČP na prvi stopnji razsodilo, da v konkretnem primeru ni zaznalo bistvene kršitve človekovih pravic.
Nemudoma smo odreagirali in organizirali sestanek z adv.prof. Saccuccijem. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da v primeru Lekić vloži pritožbo na Veliki senat ESČP.
Prof. Saccucci je pritožbo vložil in Veliki senat ESČP jo je s sklepom z dne 14. marca 2017, sprejel v svojo obravnavo.
Ob tem velja pripomniti, da Veliki senat ESČP sprejme v obravnavo samo 2% (dva) pritožb.