Na IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru se obračajo mnogi družbeniki nasilno izbrisanih gospodarskih družb v obdobju med letoma 1999 – 2008, ki imajo pravico na podlagi novega Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) uveljavljati delno odškodnino za opravljena plačila dolgov izbrisane družbe ali pa zahtevati, da država prevzame odplačilo njihovih dolgov, ki jih še plačujejo. Vloge je treba posredovati Državnemu odvetništvu v Ljubljani ali njihovim zunanjim enotam ob predložitvi potrebne dokumentacije.
Na dopis Uradu predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru z vprašanjem, kako lahko družbeniki pridobijo potrebno dokumentacijo iz arhiva sodišča oziroma sodnega registra za izbrise za omenjeno obdobje, smo dobili naslednji pozitiven odgovor, iz katerega je razvidno, da:
1. družbenik ali njegov pooblaščenec lahko pridobi potrebno dokumentacijo o izbrisu njegove družbe v arhivu sodišča, tako da:
2. vloži pisno vlogo, iz katere je razvidno, kaj potrebujejo in zakaj;
3. v vlogi navede firmo, za katero potrebujejo podatke;
4. vlogo pošlje po pošti na naslov: Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor ali na elektronski naslov: ;
5. po sprejemu vloge sodišče dostavi vlagatelju vloge taksni nalog za plačilo fotokopij listin, katere se zahtevajo;
6. ko sodišče prejme potrdilo o plačilu takse, vlagatelju pošlje zahtevane fotokopirane dokumente.
V vlogi je treba navesti svoje podatke (ime in priimek, EMŠO, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče vlagatelja zahteve, če je tujec pa osebno ime, datum in kraj rojstva oziroma EMŠO, če mu je ta dodeljena, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter podatke o državljanstvu) in dokumente, ki so potrebni za vložitev zahteve Državnemu odvetništvu, zlasti pa:
– sklep o izbrisu družbe,
– sodno odločbo o ugotavljanju aktivnega družbenika (če je to ugotavljalo sodišče),
– vse sodne listine, če je bil voden sodni postopek v zvezi s plačilom obveznosti izbrisane družbe (dokumentacija o izvršbi, dražbi in drugo. Navajanje teh dokumentov je nujno zaradi sodne takse za kopiranje).
Posebej je treba zahtevati kopijo pooblastila odvetniku, če je le-ta sodeloval v sodnem postopku. Če bo Državno odvetništvo potrebovalo še dodatne listine, bo v tem primeru treba ponovno zahtevati dodatno dokumentacijo po enakem postopku.
Ta postopek pridobivanja podatkov iz sodnega arhiva je enak pri vseh sodiščih.
Podrobnejše informacije in pomoč pri uveljavljanju odškodnine ali prevzemu dolga s strani države lahko dobite na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, Trg svobode 3. tel. +386(0)41705417
HTTPS://ZAVAROVANJE-OSIGURANJE.EU, e-post;
Da bi lahko več zvedeli o problematiki izbrisanih pravnih oseb, lahko naročite knjigi: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, in Odprava krivic zaradi izbrisanih družb
Nadaljevanje kaznovanja običajnih ljudi …
V današnjem časopisu Pravna praksa št. 1-2/22 je prof. dr. Jernej Letnar Černič objavil svoj pogled na mojo knjigo “Zakaj ste nas kaznovali”, ki je bila objavljena oktobra 2021, kot podpora k prizadevanju oškodovanih družbenikov izbrisanih družb v obdobju 1999 – 2011. Knjiga je izzvala precej zanimanja v javnosti, saj je v njej opisan sporni postopek sprejetja Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999, ki je omogočil posameznikom, ki so bili upniki izbrisanih družb, da posežejo po osebnem premoženju družbenikov oziroma delničarjev.
Gre za slovenski izum plenjenja zasebnega premoženja, kakršnega ne pozna nobena druga država. Zakonodajalec se je zavedal škodljivosti omenjenega zakona in je poskušal v letih 2007, 2011 in 2018 odpraviti njegove škodljive posledice za družbenike oziroma delničarje izbrisanih družb.
Omenjena knjiga je, po mnenju avtorja današnjega zapisa, »dobrodošel prispevek k razumevanju tranzicije slovenskega gospodarstva iz državnega v tržno«. Knjiga je tudi »pričevanje o dolgoletnem prizadevanju avtorja v imenu številnih običajnih ljudi v boju z mlini na veter«.
Knjiga je nedvomno prispevala k sprejetju Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008, na podlagi katerega oškodovani družbeniki lahko uveljavljajo delno odškodnino od države, vendar …?
Pri izdelavi teksta zakona sem osebno sodeloval, vendar sem prisiljen odreči se svojega prispevka, saj je tekst predloga zakona, ki ga je vložil Državni svet v zakonodajnem postopku, toliko spremenjen z amandmaji poslancev v Državnem zboru, da je namen zakona izničen in daleč od tega, kar je bilo predlagano, seveda na škodo družbenikov izbrisanih družb.
Tukaj bom omenil le dve nesprejemljivi spremembi z amandmaji: izključitev iz pravice do odškodnine družbenikov izbrisanih družb v obdobju od 15. januarja 2008 do 17. novembra 2011 ter sprememba v 5. členu zakona (ki je ne bi napisal niti študent drugega letnika študija prava), ki izključuje družbenike iz pravice do odškodnine, če so imeli v POSTOPKU IZBRISA DRUŽBE POOBLAŠČENEGA ODVETNIKA (glejte drugo alinejo prvega odstavka 5. člena omenjenega Zakona o odpravi krivic … (Uradni list RS, št. 186/21).
O tem drugem kaznovanju običajnih ljudi pišem v drugi knjigi, ki bo objavljena v februarju 2022.
Borba z mlini na veter vstopa že v 23. leto (sick!). Lep pozdrav.