Avtor: prof. Šime Ivanjko
Predsednica državnega zbora, mag. pravnih znanosti Urška Klakočar Zupančič, je letos spomladi sprejela predstavnike oškodovanih družbenikov izbrisanih pravnih oseb na podlagi znanega in najbolj spornega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999. Ko se je seznanila s težavami in nedopustno škodljivimi posledicami omenjenega zakona, je obljubila, da se bo osebno zavzela v državnem zboru in pri pristojnih ministrstvih, da se ugotovi, kako je bil sprejet omenjeni zakon in kako bi se lahko popravila povzročena škoda. Obljubo je tudi izpolnila, s tem da je postavila vprašanje Ministrstvu za gospodarstvo, zakaj ni bila vložena že 2 leti pripravljena novela Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.
Kot je znano, je bil ZOKIPOSR sprejet v letu 2021 na podlagi ugotovitve ESČP, da Slovenija ni imela osnove za sprejetje omenjenega zakona. Na vprašanje predsednice v državnem zboru je Ministrstvo za gospodarstvo odgovorilo, da samo ni pristojno za vlaganje novele. Pred dnevi, 21.10. 2024, je predsednica DZ, kot poslanka zastavila ministru za gospodarstvo
gospodu Hanu vprašanje, kako je mogoče, da se ministri v vladi ne morejo dogovoriti, katero ministrstvo je pristojno za dotično zadevo.
Nastop predsednice DZ in njena razprava z ministrom g. Hanom je pokazala na njeno odločnost, da se vprašanje ovir za izplačilo odškodnine po 25 letih končno razreši. (Še danes mnogi oškodovanci plačujejo od svoje pokojnine obveznosti izbrisane družbe.)
Predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič bi bila zagotovo še bolj ogorčena, če bi vedela, kaj se je, po tolikih letih skrbnega prikrivanja, v strokovnih službah vlade dejansko zgodilo 28. 5. 1999. Tega dne je namreč določena oseba iz strokovnih služb vlade samovoljno ali po naročilu nekoga v Predlogu zakona, katerega je dan pred tem določila vlada na seji 27. 5. 1999, pripisala 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod, na podlagi katerih so družbeniki izbrisanih družb bili obsojeni, da iz svojega lastnega premoženja plačujejo obveznosti družb, ne da bi imeli pravico in možnost izterjati terjatve izbrisanih družb tudi od njihovih dolžnikov.
Težko je dojeti, da lahko posamezna zainteresirana interesna skupina, mimo vlade in mimo nadzora zakonodajne službe pri Vladi Republike Slovenije pošlje poslancem v državni zbor dopolnilno določbo s predlogom, da se sprejme po hitrem postopku. Takrat niso bili dani pogoji za hiter postopek, temveč so strokovne službe predlagale glasovanje po hitrem postopku z namenom, da se o zakonu ne razpravlja v javnosti, pa tudi da poslanci ne bi opazili, kako je bil grobo kršen postopek sprejemanja zakonskih predpisov.
Pred dnevi je bila predsednica državnega zbora o tem obveščena in zagotovo je možno pričakovati njeno reakcijo. Oškodovani družbeniki izbrisanih družb so ji hvaležni, da se je zavzela za njihove pravice, prepričani, da bo predsednica v okvirih svojih možnosti in pooblastil razrešila to najbolj sporno vprašanje slovenskega zakonodajalca v času po osamosvojitvi.
Tudi novoustanovljeno Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (Združenje doktorjev in magistrov pravnih znanosti) bo posvetilo posebno pozornost razreševanju omenjenega oškodovanja več deset tisoč oškodovancev, da se v bodoče nebo zgodilo, da administracija popravlja predloge zakonov…